Nikogaršnja zemlja

Image:Nikogaršnja zemlja
01. okt, 2018 Avtor: Matthias Mayr
DELI STRAN

 

Slike: Johannes Aitzetmüller

Zdaj

Zadnjih deset minut je veter postajal vedno močnejši. Moj kajt je s svojimi 10,5 kvadratnega metra postal prevelik za to moč, tako da sem se vsakič znova odlepil od tal, ko sem prišel v območje njegove največje moči. A kljub temu kar hitro potujem, zato se ne obremenjujem preveč in brezskrbno nadaljujem. Toda nenadoma je moj plezalni popustil, verjetno so ga odprli nekoliko spremenjeni koti kajta. In zdaj kajt drži le še pas mojega nahrbtnika. Na srečo je nahrbtnik s svojim sistemom zračne blazine dovolj močan, res pa je, da tako kajta ne morem več učinkovito nadzorovati. Zato sem kljub temu poskušal zapeti zaponko na svojem trapezu. Potem pa sem se nenadoma znašel v zraku...

Štiri mesece pred tem

V vodi sem že več kot šest ur. Tukaj v Tarifi, v najbolj južnem mestu Evrope, ki velja za najbolj znano kajtersko točko daleč naokoli. V sredini julija je temperatura zraka 30 stopinj Celzija, voda Atlantskega oceana pa ima kljub temu le 18 stopinj. Mislim, da sem v zadnjih urah pogoltnil več slane vode kot prej v vsem življenju. A uživam. Ker ljubim morje in moč narave. Pripet sem na kajt, ki me vleče po vodni gladini, desko pa sem izgubil več sto metrov stran. Nihče ni nikoli rekel, da je kajtanje v takšnih razmerah enostavno. Vetru, ki piha tukaj, pravijo levante. Znan je predvsem po svojih močnih sunkih. Trenutno piha s hitrostjo 40 vozlov. Pravijo, da če lahko kajtaš tukaj, lahko kajtaš kjerkoli. A kljub temu imam manjši problem: pred tem nisem še nikoli kajtal. To je šele moj drugi dan in ne vem, ali sem najbolj uspešen pri navajanju na celosten sistem. A ne obupujem. V vodi sem vztrajal, dokler sonce ni padlo v vodo.

Motivacija je namreč ključ do uspeha. Seveda je treba čim več trenirati in se pripravljati, a na koncu je glava tista, ki ti pomaga v ekstremnih situacijah. Za to je potrebna mentalna moč, ki temelji na motivaciji. Imamo namreč zelo jasen cilj: gremo na Antarktiko, kjer bomo hodili in se povzpeli na najvišje gore, s katerih bomo smučali. Julij 2017 se trenutno zdi neuresničljiv, saj na južnem polu vladajo zelo nepredvidljive vremenske razmere. A v zadnjih dveh letih sem sam sebi že večkrat dokazal, da je »nemogoče« le beseda. Smučanje na otoku Onekotan in spust s severnosibirske gore Pobeda me navdaja s kombinacijo samozavesti, izkušenj in znanja.

Zdaj želimo svoje znanje unovčiti na naši najzahtevnejši misiji. Skupina Ellsworth ima najvišje vrhove na Antarktiki. Visoki so skoraj 4900 metrov. Temperature pa se gibljejo med –20 in –50 stopinj Celzija. In to poleti! A zakaj smo se pred potjo na Antarktiko morali naučiti kajtati? Eden največjih izzivov te pustolovščine so velike razdalje, ki jih je treba premagati. Seveda tam ni nobene civilizacije. Samo sneg, led, skale ... A ker je to najbolj prevetrena celina našega planeta, je kajt odlična možnost za premikanje. To ni nič novega, saj so se tako po Antarktiki premikali že številni pustolovci.

Julij 2017

V dobrem tednu v Tarifi sem se naučil kajtati na vodi, kar je precej težje kot na snegu. To pomeni, da bi moral biti pripravljen na našo pustolovščino. Res pa je, da nas čaka še precej drugih izzivov. Zame največji je mraz! Zelo dobro se spominjam, kako sem kot otrok gledal dokumentarne oddaje na televiziji in bil preplašeno zgrožen, ko sem videl zmrznjene prste na rokah in nogah pustolovcev.

Takrat sem si rekel, da nikoli ne bom šel na Antarktiko. No, stvari se spreminjajo in zdaj se po več kot desetletni karieri poklicnega prostega smučarja odpravljam na najekstremnejšo točko našega planeta. Tam bomo s kolegi spoznavali, kje so naše meje. Nihče namreč še nikoli ni šel v notranjost Antarktike, da bi smučal z velikih vrhov. Šele pred 107 leti so prvi ljudje stopili na južni tečaj. To je uspelo Roaldu Amundsenu in članom njegove ekipe.

V Sibiriji smo dobili fantastične škornje, ki jih tamkajšnji nomadi uporabljajo pri izjemno nizkih temperaturah, ki se spustijo vse do –68 stopinj Celzija. V njih nam bo toplo tudi na Antarktiki. Ekipo sestavljata še snemalec Johannes in Hauni, moj dolgoletni kompanjon, s katerim skupaj zganjava vse te nore pustolovščine. Ekipa je majhna, a to pomeni manj napak in manj težav.

"Bomo tukaj lahko smučali?"

November 2017

Ste že kdaj videli Iljušina 76? Morali bi ga, se splača! Še bolje je leteti z njim. Sedimo v tem posebnem letalu, ki so ga naredili v Rusiji za uporabo v arktičnih razmerah. Prilagojen je za pristajanje v snegu in ledu. Pod kokpitom ima nekakšno stekleno komoro, v katerem sedi eden izmed članov posadke, ki opazuje tla. Ko pristajaš na celini, ki jo sestavlja 20 milijonov kvadratnih kilometrov beline (govorim o Antarktiki, ne o Rusiji), potrebuješ nekoga, ki ti pove, kdaj se boš dotaknil tal.

V letalu sedimo skupaj s še kakšnimi petdesetimi pustolovci, ki želijo tako ali drugače doseči južni pol ali prečkati Antarktiko. Nekateri se bodo povzpeli na Mt. Vinson, drugi na Seven Summits. Nihče pa ne namerava smučati, a mi ne govorimo o naših načrtih. Res pa je, da se nam že na prvi pogled vidi, da smo nekoliko drugačni. Vsi drugi nosijo debele škornje, mi pa smo obuti v smučarske čevlje. Noro? Za zdaj še ne vem. Vem le, da so moji smučarski čevlji dve številki preveliki, kar bi moralo preprečiti zmrzovanje prstov na nogah. S sabo imamo še tiste sibirske škornje, torej bi morali biti na varnem. Zdi se mi, da smo videti kot otroci. Ne nazadnje smo oblečeni v svoja pisana smučarska oblačila. Sam imam s sabo tudi debelo puhovko in hlače, napolnjene s puhom, nimam pa posebnega ekspedicijskega kompleta. Vemo, da bo naša oprema prava za razmere na Antarktiki.

Pet ur kasneje

Stojimo na drugem planetu. Okoli nas je led, piha izjemno mrzel veter. Vse skupaj je ena sama praznina. Ko letalo odleti, vlada čista tišina. Na to smo se pripravljali zadnjih 15 mesecev. In zdaj smo tukaj. Neverjetno. Še vedno pa ostaja temeljno vprašanje: bomo tukaj lahko smučali?

Tri dni kasneje

zapustimo bazni tabor, v katerem se zberejo vsi pustolovci, preden se vsak odpravi na svoj konec. A med nami in njimi je občutna razlika. Večina izmed njih se bo v notranjost odpravila z malim letalom. Mi pa ne – mi bomo hodili in za sabo vlekli vsak svoje sani, na katere bo naložene za več kot 100 kilogramov opreme, hrane, goriva ipd. Odpravili smo se naravnost proti goram. Vidimo jih, zdijo se povsem blizu. A s stokilogramskimi sanmi nič ni blizu. V suhem in čistem zraku se vse zdi precej bližje, kot je v resnici. Poleg tega pa ni nobenih dreves ali hiš, ki bi bili oporne točke.

Devet dni kasneje

Teden, ki je za nami, je bil precej intenziven. Med hojo mraza niti ne občutiš, ko pa se ustaviš, imaš občutek, da boš na mestu zmrznil. In kajtov sploh še nismo uporabili, saj ni bilo nobenega vetra. To je za Antarktiko nenavadno, a je videti, da se dogaja tudi to. Ugotovili smo, da je v gorah Antarktike veliko stvari drugačnih. Vreme pa je precej nepredvidljivo.

„Nemogoče“ je samo beseda.

Zdaj

Hudiča! Moj kajt je zajel močan sunek, ki me je potegnil v zrak. Hotel sem zaščititi svojo ramo, ki sem si jo poškodoval pred šestimi meseci. In potem sem se dotaknil tal. Vse okoli mene je bila ena sama belina. Mimo svojih sani sem švignil kot vlak. Kajt je še vedno v zraku in me vleče po snegu. Na srečo ni nobenega drevesa, v katero bi se lahko zaletel. Tole moram čim prej rešiti...

Če želite izvedeti, kako se zgodba konča, si oglejte film No Man‘s Land ki v kinematografe prihaja jeseni 2018.

RIPSTICK 116

Najširša in najbolj divja smučka v kolekciji se vrača in ne sklepa kompromisov! Ripstick 116 so oblikovali najboljši smučarji v naši ekipi, uporabljajo pa jo tudi vrhunski športniki. Z njo se lahko spopadete z najhujšimi strminami.

Preberi več

Ženski princip
18. okt, 2018 | Gregor Šket

Ženski princip

Elanov W Studio letos praznuje 15-letnico. O snovanju smučarskih izdelkov za ženske smo se pogovarjali z Melanjo Šober, ustanovitveno članico in vodjo studia, ki z ekipo dinamičnih sodelavk vedno znova razveseljuje smučarke po vsem svetu.

Preberi več
Odprta vrata
03. sep, 2018 | Glen Plake

Odprta vrata

Vse moje življenje je mešanica smučanja in mehanike. Smučam od svojega drugega leta, hkrati pa sem že v otroških letih precej časa preživel v dedkovi in stričevi delavnici. Pri sedmih letih sem imel svojo prvo škatlo z orodjem, ki jo uporabljam še danes. Pravzaprav sem bil vse svoje otroštvo prepričan, da bom mehanik, kar sta tudi moj dedek in stric. Ideja, da bom živel od smučanja, se je porodila šele v najstniških letih.

Preberi več
Smučarski triatlon
24. avg, 2018 | Gregor Šket

Smučarski triatlon

Davo Karničar, prvi človek, ki se je s smučmi spustil z vrha Everesta, smuča tudi v času, ko večina drugih razmišlja le o aktivnostih na plaži. V svoj poletno-smučarski triatlon je vključil še kolesarjenje in plezanje. Vse skupaj pa so mu omogočile smuči Elan Ibex Tactix, ki odpirajo nove zorne kote in ponujajo vedno nove smučarke užitke.

Preberi več
Oglejte si vse novice
Vaši osebni podatki, ki jih vnašate med postopkom naročanja in plačila, so zaščiteni s protokolom SSL. Tretje osebe ne morejo videti podatkov, ki jih vnašate. Za varen prenos podatkov uporabljamo sodobno 128-bitno tehnologijo.
 
Dobrodošli na spletnem mestu portala e-shop-direct.com, ki je uradni partner spletne trgovine elan.

V tej trgovini vse blago kupite od podjetja Arendicom GmbH. V primeru nakupa bo Arendicom GmbH vaš pogodbeni partner, ki vam bo izstavil raèun. Za veè informacij o sistemu si preberite navodila v meniju »O podjetju e-shop-direct.com«. Za vas smo izbrali spodnjo državo. Èe ta država ni prava, izberite drugo. Izbiro potrdite s klikom »Naprej«.

Reduction reason0

Reduction reason0

NRC